Frizer je kup dolgih dlak spretno povezal v lasuljo, jo posadil Grolu na glavo in jo za lepši videz pobarval z mavričnimi barvami. Psi so se ga tako bali, da so od laježa skoraj popokale šipe, a štirioglati kralj živali jih takoj utišal z gromkim rjovenjem.

Peter Nos se je slovesno priklonil, dvignil čarobno palico in z njo zamahnil po zraku. »Čirus čarus, naj bo skleda polna sladoleda!« Potem je segel v klobuk in iz njega – hip, hop – potegnil zajca! »Čarovnija pa taka!« so se glasno zarežali.

 Zvečer je Peter Nos spet bral o vesolju. Ko je bilo najbolj napeto, je zaropotalo, zabrnelo in zacvililo. Takoj zatem je v sobo padel nekdo, ki ga prej še nikoli ni videl.
»Kje pa sem?« se je zaslišalo.
»Pri meni doma,« je odgovoril Peter Nos.

Bing je začel risati nove cirkuške živali, eno bolj čudno od druge. Narisani cirkus se je hitro napolnil z neverjetnimi zvermi, ki jih je Grol prijazno pomagal pobarvati. Videti so bile, kot bi padle z Marsa. Pisane in lisaste so se zvijale in jezno renčale.