Kdo sem

          Rodijo me v Ljubljani in Ljubljančan sem ostal. Kot malček likovni navdih srkam iz risank in stripov. Mikijev zabavnik in stripe Mikija Mustra  kmalu prerastem in presedlam na tršo tematiko. Moj svet poselijo barbari, astronavti, indijanci, pošasti in superjunaki. Rišem in prerisujem. Tarzan, Konan, Spajdermen, vojske zombijev, veliko krvi in spopadov. Mama pravi, da je odlično narisano, ampak grozno in upa, da bom kdaj ustvarjal kaj milejšega.

        Ob prvih naročilih sem bil prestrašen, saj sem vedel, da veliko stvari nisem nikoli narisal in jih zato ne znam. Enkrat je vedno prvič, sem spoznal in vsega se da naučiti. Prebrskaš literaturo, najdeš predmet, ga prerišeš, pa bo naslednjič šlo iz glave.

        Moje ilustracije so bile všeč Davidu Tasiču, ki mi je istega leta dal v ilustriranje prvo knjigo »Skavt Peter« Frana Milčinskega. Nikdar ne bom pozabil navdušenja, ko sem dobil natisnjeni izvod v roke. Knjigo sem ilustriral komično in nisem vedel, da bom tako risal ostanek življenja. Med menoj in tem ostankom pa je ležalo še precej knjig  s precej resnejšo tematiko. Obdelal sem kar lep del slovenskih klasikov, za začetek pa Ivana Cankarja. Jurčič, Kersnik, Tavčar so od mene zahtevali realistično in mračno risbo. Veliko srečnejši sem bil, ko sem risal za knjige Frana Milčinskega »Butalci« in Leopolda Suhodolčana, katerega sin Primož mi je pomagal najti lastno pot v ustvarjanju. S Primožem sva postala nekakšen ustvarjalni »duo«. Nobena ideja ni preveč prismuknjena, noben karakter neizvedljiv. Naj bo najbogatejši "štumf", podjetni virus, senilna kljuka, zmrzljivi "kovter", karkoli, čim bolj hecno in nenavadno, vse gre v pravljico in ob tem se strašno zabavava.

        Komična vsebina teh knjig je zahtevala preprostejšo in veselejšo risbo. Slikanice so potrebovale tudi barvo in kar nekaj časa sem iskal primerno orodje in tehniko. Nizki honorarji so zahtevali hitro delo, zato so čopiči in mokre barve izpadli iz tekme.

        Panton flomastri za oblikovalce so se mi priljubili zaradi čiste barve in ekspresnega sušenja. Moja močna stripovska, stilizirana risba pa je hotela prav takšne sodelavce. Dokler jih leta 2003 ni zamenjal računalnik, so se odlično obnesli. Ker sem zelo natančen,  lahko zdaj v programu Fotoshop ilustracijo popravljam v nedogled, jo komponiram z raznimi materiali in ozadji.

       Dela z mojimi ilustracijami so osemkrat prejela naslov »Moja najljubša knjiga« (petkrat Košarkar naj bo in trikrat zbirka Pozor pravljice) in pet nominacij za nagrado »Desetnica« Društva slovenskih pisateljev (Živalske novice, Pica je kraljica, Doktor za osle, vitez brez krave in Hud planet). Leta 2003 je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss, kjer se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahajam na prvem mestu po izposoji v slovenskih splošnih knjižnicah.

        Kot ilustrator sem ves ta čas poleg mladinske ilustracije ustvaril še goro drugih stvari.  Ilustriral sem učbenike,  izdeloval kartice in voščilnice (božič, velika noč…).  Sodelujem z nekaterimi oglaševalskimi agencijami in rišem »storyboarde« za reklame in spote. Ustvarjam maskote in like, ki prodajajo vse, od zdravil do sladkarij. Vsak pozna otroške sladolede Ljubljanskih mlekarn Lučka, Ježek, Tom … Moje delo se najde v različnih zgibankah in oglasih pri zdravniku ali v papirnici na zvezku. Zadnja leta najrajši rišem velike barvne otroške slikanice, saj so računalniki končno postali dovolj zmogljivi za žongliranje z ogromnimi formati. Moja A3  ilustracija se namreč giblje okoli velikosti 1 GB.

       Moč ilustracije je velika in vedno potrebna, ker človek bolje razume, če se mu stvar nariše. Tako me je pot pripeljala tudi do obiskovanja šol in vrtcev ter nastopov pred učenci. Verjamem, da vsi dobijo dragoceno darilo, ko vidijo nastajati žive like na belih listih.  Med stotinami otrok se prav gotovo nahaja kak mali veliki talent, kateremu ta dan lahko obrne življenje in mi bo nekoč hvaležno stisnil roko, kakor sem  jo jaz Mikiju Mustru.