Levja griva

  Avtor: Uroš Hrovat

»LEVJA GRIVA v treh dneh!« je radovedno prebral Jaka.
Zuku se je takoj posvetilo, za kaj gre.
»Grol ima na vrhu glave le veliko buško. Videl je reklamo, pa si je naročil čudežno kremo za rast las.«
Grol je navdušeno prikimal in iz škatle stresel velikansko tubo.
»Namažite se s kremo in počakajte tri dni,« je Jaka pozorno prebral navodila.
Grol si je stisnil tubo na glavo in postal podoben kolaču s smetano. Mazal se je
in drgnil, da se je strašno utrudil. Zuk mu prijazno pomagal, dokler se ni Grol svetil, kot masten makaron in bil srečen kot že dolgo ne.
»Počakajmo in videli bomo, ali krema res deluje,« je povedal Zuk.
Čez tri dni je Grolu na vrhu glave zraslo nekaj trdih dlak, da je bila ta videti kot kaktus. Za lepši videz jo je lepo pobarval z zeleno in si nataknil cvetlico za okras.
Jaka se je hudo nasmejal smešni pojavi, Zuk pa je globoko razmišljal in dobil idejo.
»Poiščiva največji lonec v hiši,« je dejal.
Ker pravega lonca nista našla v kuhinji, sta prijatelja odšla v klet. Tam ima Zuk delavnico, polno fantastičnega orodja in kupov neverjetnih izumov. V zmedi zanimive šare in čudežnih naprav se vedno najde kaj uporabnega. Jaka je pritisnil gumb na vrču, ki je izstrelil žogico. Zuk jo je spretno odbil, iz vrča pa se je iztegnila roka z loparjem, ki je žogico odbila nazaj.
»Ha ha! Ho ho!« sta se nasmejala do solz. Končno sta našla velik star lonec.
»Tale pisker je odličen,« si ga je ogledal Zuk in se ga lotil s kleščami.
V njem je naredil odprtino za oči in veliko luknjic, skoznje pa potegnil žice.Cel dan je brusil in lepil, tolkel in vrtal.
»Končano,« je ponosno vzkliknil Zuk.
»Fantastično, toda tvoj izum je videti star in zarjavel,« je rekel Jaka. »Že vem, kako ga bom polepšal.«
Poiskal je nekaj čopičev in lončkov z barvo. Lotil se je lonca in ga tako spretno pobarval, da je bil videti kot nov.
Lonec sta odnesla Grolu, ki je bil nad njim strašno navdušen. Zuk mu je želel namazati glavo, a je Grol dobil novo idejo.
»Želim si dolgo lepo brado,« je cmokal in se s kremo obilno namazal okoli ust.
Zuk mu je na glavo posadil lonec in pritisnil velik gumb, da je začel utripati
v mavričnih barvah. Grol je z loncem na glavi zadovoljno legel v mehko posteljo in ugasnil luč.
HRRR! GHRRR! HRRR! GHRRR!
Od gromkega smrčanja se je kmalu tresla cela hiša, saj je Grol sanjal, da rjove kot kosmat lev s košato grivo.
HOV HOV! Grola je namesto petelina zbudil Šraufek. Neučakano je skočil iz postelje in pohitel k ogledalu, da pogleda, kaj mu je zraslo pod nosom. Naredil pa je en sam korak in že stopil na dolgo belo brado. Spotaknil se je in padel naravnost na tubo čudežne kreme.
ŠPLJOOOC! Tuba je izpljunila vsebino naravnost v lajajočega Šraufka.
»GRRR!« je jezno zarenčal Šraufek.
Z njega se je cedila bela krema, ki jo je skušal oblizniti, a revež ni imel jezika.
»Ojej, tole pa ni dobro,« si je rekel Grol.
Najprej je skušal Šraufka obrisati s krpo, nato pa še z brado, a kreme je bilo preveč. Prestrašil se je, da ga bo Zuk oštel, zato je mrzlično iskal rešitev. Na tleh je zagledal čarobni lonec in ga pokazal Šraufku: »Zapelji se noter, kuža.«
Šraufek se je zrinil v lonec, a ker je bil prevelik, je zlezel vanj le do polovice. Grol je pritisnil na gumb, da se je pisano zabliskalo, zašumelo in zaropotalo.
PUF! KA-PUF! ROM-POM-POM!
Jekleni kuža je zlezel ven na pol kosmat.
»Odlično. Sedaj pa se zapelji v lonec še ritensko,« mu je ukazal Grol.
Šraufek je ubogal in Grol je spet pritisnil na gumb. Šraufku je zrasla tako dolga dlaka, da si lahko samo po repu presodil, kje ima glavo. Grol si je oddahnil in zelo zadovoljen sedel na svojo novo zofo. Vzel je ročno ogledalce in začel česati dolgo brado. Sploh ni opazil, da se je pasja zofa premaknila in ga odpeljala na drugi konec hiše, kjer sta Zuk in Jaka pekla palačinke. Prijateljema se je zaletelo od smeha,ko se je Grol pripeljal mimo. Videti je bil kot bradata princeska s kaktusom na glavi.
»Dober tek,« je pozdravil, zofa pa ga je stresla s sebe in zalajala. Zuku je bilo
takoj jasno, kaj je Grol zakuhal.
»Zelo zanimivo,« je ugotovil Zuk. »Grolu je zrasla le brada, Šraufek pa je bolj kosmat kot kralj živali.«
»Peljimo ju k frizerju. Še bolje, k pasjemu frizerju!« je predlagal Jaka.
Grol je veselo zaploskal in prijatelji so odšli v mesto poiskat mojstra, ki bo ostrigel oba kosmatinca.
Jaka in Zuk sta pešačila, Grol pa se je udobno peljal na Šraufku. Prehodili so tri ulice in prečkali park, a frizerja niso našli. Grol je zagledal mimoidoče in sklenil, da jih bo vprašal za pot.
Sploh še ni odprl ust, ko so se prestrašeni ljudje že kriče razbežali.
Samo majhna prijazna punčka se jih ni ustrašila in jim je pokazala pisano stavbo, na kateri je pisalo PASJI FRIZER.

KNJIGO LAHKO KUPIŠ NA SPLETNI KNJIGARNI GALARNA.SI NA NASLEDNJI POVEZAVI