Časovna luknja

Avtor: Uroš Hrovat

»Ura nori in čas mi beži, jaz pa moram še toliko postoriti. Samo hrbet obrnem knjižnim policam in takoj so spet prašne,« je jamrala Emina mama in norela po stanovanju s cunjo in krtačo kakor zmešana vrtavka.
»Umiri se, ustavi se,« jo je mirila Ema, a ni zaleglo. Mama je bila zadnje mesece obsedena z idealno podobo družine in stanovanja. Takoj ko se je povsem utrujena vrnila iz službe, je skuhala kosilo. Čeprav že sita, sta ga morala Ema in očka na silo pojesti. Ema je pogosto na skrivaj odrinila svoj krožnik očku, da je obrok pospravil v svoj velik trebuh in je bila mama srečna.
»Vrzi se malo na kavč, mizo pa bom pospravila jaz,« je Ema skoraj spodila mamo, ki pa ni ubogala, ampak se je namesto na kavč vrgla na likanje.
»Mama, pusti moja oblačila, sama jih bom pospravila,« jo je rotila Ema.
»Ne in ne! Vse mora biti tiptop,« jo je zavrnila mama. Perilo je vestno zložila v omaro in kupčke z ravnilom poravnala natančno kot lego kocke.
Ema in očka sta se nekdaj temu smejala, a zdaj je vrag vzel šalo. Mama ni nikoli počivala, ampak je vsak dan naredila več in bolj pedantno, ob tem pa je rada stokala.
 »Joj, koliko dela imam in kako zelo sem utrujena! Sploh nimam nobenega časa zase,« je glasno stokala in začela drgniti štedilnik.
»Mama, zelo si pridna, ampak veliko lahko postoriva tudi midva z očkom,« jo je skušala prepričati Ema.
»Oh ne, to pa že ne. Vse opravita preslabo in nato moram jaz še enkrat,« je odkimala mama in spakirala športno torbo, da se odpravi na telovadbo.
»Ostani raj doma, draga. Poskakovanje z utežmi te bo še dodatno utrudilo,« jo je skušal ustaviti očka.
»Moram poskrbeti tudi za svoje zdravje,« je sopihala, »sproti pa obiščem še nekaj trgovin.« Odpeketala je iz hiše v avto in oddrvela opravkom naproti.
»Mama hudo pretirava,« je zaskrbljeno ugotovil očka, »še zbolela bo.«
»Prav imaš,« mu je pritrdila Ema. Očku je na lice pritisnila sočen poljubček, si nataknila čevlje in se odpravila na potep. Za nosom se je povzpela na mestni grič, kjer stoji mogočni grad Prepih, in smuknila v zgradbo.
Tu stanujejo njeni trije nenavadni prijatelji, ki so je vedno veseli. Najrajši se družijo na vrhu stolpa, kamor je Emo odpeljalo staro škripajoče dvigalo.
Ko je stopila iz njega, je zagledala nenavaden prizor. Coprnik Cene je razkoračeno stal pred zborom tiktakajočih ur vseh oblik in starosti.
»Pozdravljen, Cene. Kaj zanimivega pa počneš danes?« se je začudila Ema. Ker je prijatelj ni opazil, ga je potrepljala po rami. Cene se je presenečeno obrnil in v opravičilo pokazal na čepke v ušesih.
»Živijo, Ema. Naš zaspani Jure si je privoščil zimsko spanje, danes pa ga moram zbuditi.« Ponudil ji je dva čepka, ki ju je radovedna Ema ubogljivo vtaknila v ušesa. Cene je dvignil roke kot dirigent pred začetkom koncerta in pozorno odšteval: »Tri, dva, ena! Zdaj!«
Ko se je mali kazalec premaknil še zadnji milimeter, so ure zaropotale, poskočile, nato pa se zagnale v neuglašeno ropotanje, trobljenje in kikirikanje.
CING CONG, RIIING, DING DONG!!!«
BING BONG, DING DONG, TING TONG!!!«
Neubrane zvoke je posrkala velika troblja in jih po dolgi ovinkasti cevi poslala globoko v grajsko klet, kjer je na veliki gobi smrčal Jure. Zadovoljno je sesal palec in sladko sanjal, ko je iz troblje ob njem izbruhnil peklenski hrup. 
»AAAAAAAAAAAAAAAH!« je povsem prestrašen zatulil. 
Tako je poskočil, da je z glavo pobožal strop, se odbil, nato pa pristal na vijolični frizuri in se odkotalil v kot.
»Na pomoč! Medvedi, dinozavri, gasilci!« je prestrašeno recitiral in prešteval zvezde pred očmi.
Zgoraj v stolpu se je Cene nagajivo zahehetal: »Hehe, morda sem malo pretiraval, a bil sem točen kot ura. Aha, poslušaj, zaspanec že prihaja.«
V delavnico je priškripalo dvigalo, iz njega pa je izstopil Jure, skuštran in siten, z velikansko buško na glavi.
»Dobro jutro, prijatelj,« se je nasmehnil Cene. »Vidim, da so ti med spanjem zrasli možgani,« se je pošalil in pomeril buško.
»Auč! To boli!« je zastokal Jure in hotel Cenetu povedati še nekaj krepkih, a ga je prekinila lebdeča postava z polno obloženim pladnjem v rokah.
»Privošči si kavico, kolega,« ga je pozdravil beli Strah in mu prijazno ponudil tudi sladki rogljiček. 
»No, hvala, zares sem sestradan,« se je pomiril Jure. Sedel je, srknil dišeči napitek in ugriznil v pecivo.
»Fana fura, flata fura. Mljask. Kako dofgo pa fem fpal?« je zamomljal s prepolnimi usti.
»En zelo dolg mesec,« ga je pohvalil Cene, Jure pa je takoj postal rdeč kot paradižnik.
»Kih, čih!« je začel hudo kašljati in se skoraj zadušil z rogljičkom. Z velikim trudom je končno prišel do sape in se besno pritožil: »Grrr, saj nisem medved, ne potrebujem zimskega spanja.«
»Hehehe, če nisi medved, lahko nehaš renčati. Zdaj si dobro spočit. Kot te poznam, zelo dolgo ne boš šel spat,« ga je skušal pomiriti Cene.
»No ja, počutim se zares odlično in pojedel bi hladilnik in pol,« se je pretegnil Jure. Na krožnik si je naložil novih dobrot in nadaljeval z okusnim zajtrkom. Za večji užitek si je privoščil še Cenetov sveži časopis.
»Tale velikanska peščena ura je videti prav prijazna, saj te nikamor ne priganja,« je Strah pohvalil edino uro, ki je med budnico ostala tiho. Imela je težko kamnito  ohišje in debelo močno steklo. Potrkal je po njem in se navdušil nad starodavno mojstrovino.
»Beli pesek v uri je zares droben,« je ugotovil Strah.
»To ni pesek, ampak zmlete kosti,« ga je popravil Cene.
»Kakšne kosti? Čigave kosti?« se je ustrašila Ema.
»Ne vem,« je skomignil Cene. Druge ure so navadne budilke, tole pa je prastric Bonifacij nekje izkopal in prinesel domov, ko sem bil še zelo majhen. Uspel je razvozlati ravno dovolj starodavnega zapisa na uri o spalni čarovniji, a menil je, da ura zmore še veliko več.«
Ema je stopila na stol in občudovala vzorce na okroglem vrhu ure. Takrat pa ji je pogled zastal na časopisu, ki ga je listal Jure: »Naj me koklja brcne! Poglejte naslovnico.«
Cene je Juretu iz rok iztrgal časopis in z nosom skoraj preluknjal fotografijo na naslovnici. »Neverjetno! Tu vidim enako prastaro pisavo, kot je na naši uri!« se je navdušil in začel glasno brati.

KNJIGO LAHKO KUPIŠ NA SPLETNI KNJIGARNI GALARNA.SI NA NASLEDNJI POVEZAVI