Zombi Virus

Avtor: Uroš Hrovat

      Dovolite, da vam podarim ZLATO KARTICO USODE. Kakor sem obljubil, za vsakogar po ena. Ni kredita, ni limita.«
      Srečko se je kar topil od same dobrote in priliznjenosti. Ljudje so drenjali skozi vrata banke in na drugi strani prihajali na prosto kot ovce. Vsakdo je na prsih stiskal izvor neomejene sreče – zlato kartico, polno denarja.
      »Le naprej, le naprej v zapravljanje brez mej. Ker imam tako veliko srce, sem tamle nalašč za vas postavil nov center. Trgovina pri trgovini, samo najboljše je dovolj dobro za vas.«
      Srečko je kot veliki vodja usmerjal čredo na pašnike radosti. Množica se je nabasala v veliko zgradbo nasproti banke. Vsi, ki so prišli ven, so imeli polne roke škatel in nabasanih vrečk. Nakupovalni vozički so bili videti kot stolpi, ki se podirajo. Za njimi se je vlekla dolga sled nazaj v trgovino. Tisti, ki so hodili kot zadnji, so pobirali izgubljeno in odpadlo kramo, čeprav niso mogli nesti niti svoje. Na blagajnah ni bilo nikogar, ker so bili tudi prodajalci del lačne množice. Čeprav jih ni nihče silil, so vsi brezglavo potisnili kartico v blagajniški čitalec pred izhodom in s tem oddali del svoje srčne energije v Srečkovo, pravzaprav v Ritzogonovo banko.
      »Saj to je čisto prava grozljivka! Ali vidite njihove roke in oči? Rastejo in rastejo!« je prestrašeno kriknila Ema.
      »Roke imajo vse večje, sploh pa dlani. Kakor lopate postajajo …« je opazil Strah.
      Jure je dodal: »Grdo se držijo, kajne? Gledajo pa kakor žabe, nekam prazno in brezciljno.«
      Cene je zaskrbljeno kimal z glavo: »Orkalapipa in en netopir! Slabo je in še slabše bo. Družba moja, seveda ste že slišali za zombije?«
      Ema je hitro pokimala: »Zombije vsak pozna! To so takšni mrtvi ljudje, ki vseeno migajo in grizejo vse, kar jim pride pod roke. Rada gledam takšne filme, ampak samo kadar starši že spijo.«
      »Hm, tudi jaz nisem živ, pa zato nič ne grizem,« je potiho smrknil Strah.
      »Ti nisi zombi,« ga je potolažil Cene. Izza omare je potegnil nek prastar zapackan poster in ga nalepil na zid. Na vrhu posterja je z debelimi črkami pisalo ZOMBIJI.
      Cene je pogledal bližje in začel glasno brati tekst pod zadnjo ilustracijo: »Od vseh poznanih zombijev je zombi potrošnik najhujši, ker ne polni svojega trebuha, ampak hlasta po hrani za srce ......


KNJIGO LAHKO KUPIŠ NA SPLETNI KNJIGARNI GALARNA.SI NA NASLEDNJI POVEZAVI.