Tri pujske
Avtor: Mojiceja Podgoršek
Njihova življenja bi se tedaj prav lahko končala, če predirnega cviljenja in kruljenja ne bi slišal kmet in jim pritekel na pomoč. S puško je pokončal volka, ki se je mrtev zgrudil na tla. Potem je pujske pošteno oštel za neumnost, ki so jo storile in jih odpeljal nazaj v svinjak. Nato jim je oskrbel rane in jih nahranil. Ko se je prepričal, da je z njimi vse v najlepšem redu, je zadovoljen zapustil svinjak. »Goska Noska nas je naplahtala!« je prva ogorčeno spregovorila pujska Šunka. »Prav zares,« ji je pritrdila pujska Zera. »Volka bi se morale bati, ne pa kmeta!« »Neverjetno srečo smo imele,« se je strinjala tudi pujska Nafi, ki je z njima delila hvaležnost do kmeta, ki jim je rešil življenje.
