Stara muha dobra juha
Avtor: Primož Suhodolčan
Nekoč je bila ena žlica. To ni bila navadna žlica, ta žlica je bila nekaj posebnega. Ta žlica je živela pri dečku Niku, ki ni maral jesti juhe. Ker deček ni maral juhe, je tudi žlica ni marala. Vse druge žlice imajo zelo rade juhe, ta pa niti malo ne. To nedeljo je mama spet rekla: »Pridite, juha je na mizi!« Žlica se je v predalu tiho splazila med nože in vilice, vendar jo je mama hitro našla:
»A, tu si, žlica! Zakaj pa se skrivaš med vilicami?«»Saj se ne skrivam, samo na obisk sem šla,« se je zlagala žlica.
»Če ti je dolgčas, pa pridi pozdravit tole juho!« je rekla mama in jo odnesla do krožnika.»In dober tek!«
Žlica in Nik pa sta bila dobro pripravljena na tiste dni, ko je mama skuhala juho. Dogovorila sta se, da si bosta vedno kaj izmislila, samo da tega ne bo treba jesti. Bljak! Komaj je Nik prvič pomočil žlico, je ta zakričala, kot je bilo dogovorjeno: »Auuuu, juha je prevroča! Ali hočete, da se skuham, ali kaj!« Mama je juho hitro ohladila in jo spet postavila pred Nika. Žlica pa je že tulila: »Juuuj, kako mrzla juha! Ali hočete, da se prehladim? Ali hočete, da dobim žlično pljučnico?«
Mama je šla juho rahlo pogret in jo spet postavila na mizo. Žlica pa kar ni nehala: »Hej, ta juha je pregosta! To je krožnik in ne peskovnik! Malo več tekočine, prosim!« Mama je pripravila nov krožnik. Žlici spet ni bilo prav: »Kaj pa je to? Prazna voda? Kje so zlate kroglice? Kje pa so rezanci? Še v bazenu je več rezancev, kot jih je v tej juhi!« Mama je pripravila juho, ki ni bila preveč topla, ki ni bila preveč hladna, ki ni bila pregosta in ni bila preveč redka. Komaj pa se je žlica dotaknila te najbolj prave juhe, je zacvilila: »Groza! Aaaiiiii, groza! V tej juhi plava morski pes!« »Ni morski pes, muha je!« je rekel Nik. Res, v juho je padla muha! Pa ni bila morska pasja muha, bila je čisto navadna hišna muha. Ker je bil Nik dobrega srca, se je odločil, da jo bo rešil. Potegnil jo je iz juhe in ji ponudil robček, da se je obrisala. »Hvala, deček, ker si me rešil!« se mu je zahvalila muha. »Če mi ne bi pomagal, bi lahko še utonila! Kaj lahko storim zate, rešitelj moj?« »A si mogoče kakšna zlata muha, da bi mi izpolnila tri želje?« »Daj no, take traparije lahko bereš samo v pravljicah!« je pihnila muha.
»No ja, nekaj pa res lahko storiš zame!« »Povej! Kar koli!« se je ponudila muha.
»Po pravici mi povej, kakšna je tale juha! Ali je dobra ali ni?« je vprašal Nik.
Muha se je zasmejala: »Fantek, ta župca je zelo dobra, da ne rečem odlična!« »Ali naj ti verjamem?« je vprašal Nik.
