Peter Nos in zimski smeh

Avtor: Primož Suhodolčan

                    ZIMSKA ZELENJAVA

     Čeprav je bila zima še vedno na obisku, je Andraž že sanjal o pomladi:»Zima je brez veze! Kadar ni zime je pri nas najlepši zelenjavni vrt daleč naokrog! Takrat pri nas vedno raste največja in najbolj zelena solata!«
     »Ooooh,« so se čudili Ana, Toni in Peter Nos.
     »Imamo tudi najbolj debel in celo najdebelejši paradižnik v vsej deželi!«
     »Aaah,« so vzdihovali.
     Andraž pa kar ni nehal:»In vsi hodijo občudovat naš največji in najbolj oranžen korenček!«
»Uuuh!«
     »Kaj pa pozimi raste na vašem vrtu?« ga je vprašal Peter Nos.
     »A pozimi? Pozimi pa nič ne raste,« je priznal Andraž.
     »Nič?! Čisto nič? To pa je zelo nenavadno,« se je presenečeno popraskal Peter Nos.»Naš vrt pa tudi pozimi bogato obrodi.«
     »Daj no, Peter, kaj pa lahko raste pozimi pri tebi na vrtu?« ga je vprašal Andraž.
     »Na našem vrtu pozimi rastejo sočne snežne kepe, sveže ledene rože in prekrasne ledene sveče,« se je zasmejal Peter Nos.


                          ZIMA ZA JEŽKA

     Marko, Urška, Toni in Peter Nos so v zadnjih jesenskih
dneh tekali po gozdu. Lovili so liste in pozdravljali drevesa,
ki so se pripravljala na zimo.
     »Poglejte, ježek!« je navdušeno pokazala Urška. »Le kam
tako hiti?«
     »V trgovino gre po hruške in jabolka za dolgo mrzlo zimo,«
se je pošalil Peter Nos.
     »Mogoče pa res,« je rekla Urška.
     »Ali misliš, da še kaj potrebuje?« je zanimalo Tonija.
     »Zakaj pa ga ne bi vprašali?« se je spomnil Peter Nos in
se sklonil do ježka. Nekaj mu je šepetal in potem pokimal.
Potem je spet malo šepetal in spet pokimal.
     »Kaj pravi?« je radovedno vprašala Urška.
     »Nič posebnega,« je rekel Peter Nos. »Ježek si za zimo
želi še posteljo, odejo in televizijo.«
     »Postelja? Prav. Odeja? Prav,« so prikimavali. »Zakaj pa
ježek potrebuje televizijo?«
     »Zato, da bo pogledal vremensko napoved in bo točno
vedel, kdaj se bo zima začela,« se je zasmejal Peter Nos.

                   
                    KDAJ PRIDE ZIMA?

     Peter Nos in prijatelji so že imeli vse pripravljeno: smuči,
sanke, rokavice, kape in šale. Imeli so celo korenček in lonec
za sneženega moža. Stali so pred hišo in čakali na zimo.
Vendar zime ni bilo od nikoder.
     »Kdaj bo prišla zima?« je vprašala Ana.
     »Veš, starka Zima je že stara, pa ne more več tako hiteti,«
jo je poskušal pomiriti Gašper.
     »Pa kdaj bo prišla?« je bila še naprej radovedna Ana.
     »Malo pozneje,« je rekel Andraž.
     »Jaz pa točno vem, kdaj bo prišla,« se je namuznil Peter Nos.
     »Kdaj pa?« so bili radovedni.
     »Zima bo prišla s prvim snegom.«
     »Kdaj pa bo prišel prvi sneg?« so ga vprašali.
     »Takrat, ko bo prišla starka Zima,« se je gromko zasmejal
Peter Nos.
     »Hm, mogoče pa je zamudila avtobus in čaka na
naslednjega,« se je pošalila Tina.
     »Ja, če bo še tega zamudila, bo prišla pa z zadnjim
vlakom,« ji je razložil Andraž.
     »Seveda, zagotovo!« je potrdil Peter Nos. »Pridite z mano,
gremo pomagat starki Zimi. Gotovo ima toliko prtljage, da je
ne bo mogla nesti sama.«
     Zavriskali so in stekli na postajo starki Zimi pomagat nesti
kovčke, polne težkega snega.