Avtor: Primož Suhodolčan
KDO NAJBOLJ GRIZE?
Ko so Peter Nos in prijatelji odigrali že sedmo tekmo na računalniku, jim je mama rekla: »Pojdite raje igrat nogomet ven, na igrišče!«
»Zakaj pa?« je vprašal Peter Nos.
»Zato, ker je narava najboljša športna učiteljica,« je rekla mama.
»Ali se potem živali v naravi tudi učijo telovadbe?« je radovedno vprašal Peter Nos.
»Ah, Peter,« je vzdihnila mama.
»Mama, glej, muca nič ne trenira, pa je najboljša v skokih na drevo,« je rekel Peter Nos.
»Ja, ja, in slon nikoli ne gre v fitnes, pa je vseeno močan kot … kot slon,« je rekel Toni.
»Orel je že od rojstva najboljši v letenju, pa se mu tega ni bilo potrebno posebej učiti,« je dodal Marko.
»No, in kdo je najboljši v grizenju trave?« jih je vse skupaj vprašal Peter Nos.
»Tu zmaga krava,« je rekel Andraž.
»Kje pa!«
»Ovca? Koza? Konj?« so poskušali.
»Ne, ne, pri grizenju trave vedno zmaga kosilnica,« se je zasmejal Peter Nos.
PLAVA, PLAVA ... PETER
Poleti je vreme suho in vroče, voda pa je mokra in hladna.
»Gremo plavat!« so bili navdušeni Toni, Ana, Tina in Peter Nos. Že čez nekaj trenutkov so bili v bazenu. Voda je bila res mokra, Peter pa niti malo ni bil podoben ribi. Slišalo se je samo paca, paca, čif, čof, spliš, splaš, bumf, čomf, čamp in šlamp.
»Peter, kako pa ti plavaš?« ga je vpraša Tina.
»Plavam tako, da ne potonem,« ji je smeje odgovoril Peter Nos.
Tina je bila še naprej radovedna: »Ali ti nisi bil nikoli na plavalnem tečaju?«
»Sem bil in sem se veliko naučil. Ampak jaz že od nekdaj plavam še bolje kot riba.«
»To pa že ne,« ni verjela Tina.
»Seveda, jaz lahko plavam v vodi in na suhem. Tega pa riba ne zna,« se je nasmehnil Peter Nos.
»Peter, predlagam ti, da plavaš žabico. To je najbolj enostavno.«
»Ne morem kot žaba, ne znam kot žaba,« se je branil Peter Nos.
»Zakaj pa ne?« ga je vprašala Tina.
»Veš, mene je učila plavat učiteljica, ne pa žaba,« se je zasmejal Peter Nos in kot velik žabon široko skočil v bazen.
SLADOLED ZA ZDRAVJE
Sladoled je najboljša stvar pod vročim soncem. Tudi Toni se je zelo rad ohladil in posladkal z njim.
»Naš Toni je ta glavni za sladoled,« ga je pohvalil Peter Nos.
»Ampak vseeno ni dobro, če ga kar naprej ješ,« je rekla Tina.
»Seveda je dobro in še zelo zdravo za povrh,« ji je odgovoril Peter Nos.
»To pa že ni res!« se ji je pridružil še Gašper.
»O, seveda je zdravo,« je rekel Peter Nos. »Verjemite mi! Odkar imamo v sosednji ulici novo slaščičarno, sem postal hiter kot blisk.«
Peter se je postavil na start in rekel: »No, Toni, začni!«
Toni se je obliznil in začel odštevati: »Tri, dva, ena … zdaj!« Peter Nos je zdrvel do slaščičarne in se že čez nekaj trenutkov vrnil z dvema kornetoma.
»To je bilo pa res hitro!« so ga pohvalili.
»Urška, si videla, kako hitro je Peter tekel,« je bila navdušena Tina.
»Zakaj pa imaš dva korneta?« ga je vprašal Gašper.
»Eden je zame, ta drugi pa za Tonija, ker me tako dobro trenira,« se je zasmejal Peter Nos.
