Kaj bom, ko bom velik?

 

Avtor: Primož Suhodolčan



HRUŠKA SLADOLED
Kaj najprej pomislijo dečki in fantički, ko se zjutraj zbudijo? Na avtomobile, seveda!
»Ko bom velik, bom avto in bom najhitrejši,« je rekel Andraž. 
»Jaz bom traktor in bom najmočnejši,« je dodal Gašper.
Peter Nos pa je rekel: »Jaz bom pa hruška.«
»Hej, hruška pa ni avto,« se je začudila Marjetka.
»Je, je, avto! To je tisti kamion, ki vozi beton. To je hruška beton,« ji je razložil Marko.
»Jaz pa ne bom hruška beton,« ga je popravil Peter Nos.
»A ne boš?« so ga pogledali.
»Ne bom, jaz bom hruška sladoled,« se je zasmejal Peter Nos in stekel proti slaščičarni.



PETER JEDEC
Komaj se je dan začel, je Peter Nos spet pomislil: »Le kaj bom, ko bom velik?« Takoj zatem se je zbudil še nekdo drug.
»Groargh, rummbl, bruum,« se je zaslišalo pod odejo.
Peter Nos je takoj vedel, kdo se oglaša. Z obema rokama se je pobožal po trebuhu. »Trebušček, prijateljček, zdaj vem! Ko bom velik, bom kuhar!«
Že naslednji trenutek je to povedal svojim prijateljem. 
»Jaz bom tudi kuhar!« je bil navdušen Toni.
»Ne, kaj še ne veste? Pri kuhanju so punce glavne! Najboljše jedi bodo moje,« je rekla Tina.
»Ha, fantje znamo vse recepte na pamet. Jaz bom najboljši kuhar na svetu,« je dodal Marko. 
»To še ni nič. Jaz bom pa najbolj sladko pekla,« je pritekla še Urška. 
»O, a tako, vsi boste kuharji?« se je začudil Peter Nos. »Če boste vsi kuharji, kdo bo pa jedel?«
»Tiii, Peter!« so se zasmejali in si nadeli najboljše kuharske kape.



TOPLI ŠPAGETI IN TOPEL OBJEM
Kadar je kuhal očka, je bilo vedno nekaj veselega. 
»Kaj bo danes za kosilo?« ga je vprašala mama. 
»Topla voda,« se je nasmehnil očka. 
»In kaj še?« je vprašal Peter Nos.
»Topla voda in topli špageti,« je dodal očka.
»In kaj še manjka?« je dodal Peter Nos.
»Ja, nekaj res še manjka,« je rekla mama. »Topla voda, topli špageti in … in … in …«
»Manjka še velik topel objem,« se je zasmejal očka in oba široko veselo objel.
Peter Nos je pokukal iz objema in veselo potrdil: »Mama, ko bom velik, bom kot očka.« 



POŠAST IN ŠOLA
Andraž in Peter Nos sta tekla proti šoli. Ko sta bila že blizu, sta 
samo še hodila. Pred velikimi vrati pa se je Andraž ustavil. 
Peter Nos ga je pogledal in vprašal: »No, kaj boš, ko boš velik?« 
»Ko bom velik, bom pošast. Največja pošast! Vse bom takoj 
premagal,« je rekel Andraž. 
»To pa ne bo šlo! Jaz vem, kdo lahko premaga to pošast,« 
je rekel Peter Nos. 
»Nihče je ne more!« je bil odločen Andraž. 
»Nekdo jo lahko,« se je zasmejal Peter Nos. »Vse pošasti vedno 
premaga šola!« 
»Šola?!« so se vsi začudili. 
»Seveda! Pošasti se najbolj bojijo pisanja, branja in računanja,« 
se je zasmejal Peter Nos.



DINOZAVER BOLHAČ
Peter Nos in prijatelji so se postavili ob ograjo in dvignili na prste. Potem so se izmerili, koliko so zrasli od včeraj.
»Kaj boste, ko boste veliki?« jih je vprašal Peter Nos.
»Ko bom velik, bom medved!« je rekel Marko.
»Zakaj pa?« 
»Zato ker je najmočnejši na svetu,« je bil odločen Marko.
»Kaj pa zmaj?« ga je vprašal Andraž.
»Ja, ja, kaj pa zmaj? Ta vedno premaga kosmatega medveda,« so se strinjali tudi drugi. 
»Že mogoče. Kdo pa premaga strašnega zmaja?« je še enkrat vprašal Peter Nos.
»Nihče!« so vsi zaklicali v en glas.
»Seveda ga,« se je zasmejal Peter Nos. »Zmaja vedno premaga vsaka bolha!«
»Bolha?! Tista mala majhna bolha?« 
»Še dobro, da je majhna! Zato zmaj nikoli ne ve, kje je, bolha pa ga lahko ves čas grize,« se je zasmejal Peter Nos. 

KNJIGO LAHKO KUPIŠ NA SPLETNI KNJIGARNI GALARNA.SI NA NASLEDNJI POVEZAVI.