Hud planet
Avtor: Primož Suhodolčan
Prav zaradi nje se temu planetu dolgo nihče ni upal niti približati. Po dolgem času pa se je nekdo le opogumil. Ko je pristal, je zapičil zastavo in oznanil: »Jaz sem Brunder! V imenu planeta Brunder razglašam ta planet za last planeta Brunder!« »Ne bo šlo,« ga je pričakala Nežka.»Zakaj pa ne?« »Zato, ker ta planet ni užiten zate.« »Kaj da ni,« je vzkliknil Brunder. »Jaz sem velik, močan in požrešen. Požrl,pogrizel in pogoltnil sem že marsikaj.« »Potem pa pojej tale kamen,« mu je pokazala Nežka.Brunder je pobral kamen, si ga vrgel v svoja velika usta, premlel in pogoltnil. »Čestitam, zdaj pa pojej še to,« je rekla Nežka in mu pokazala velik kamnolom. Brunder je začel lomiti, gristi in požirati. Ko se je prigrizel do polovice, ga je nenadoma začelo zvijati. V trenutku mu je postalo tako slabo, da so morali poklicati vesoljske reševalce. Ti so ga s tulečo sireno odpeljali nazaj na planet Brunder. Tam so ugotovili, da mu je nekaj čudnega obležalo v trebuhu. Glavni doktor je ocenil, da so to najbrž trebušni kamni in da bo potrebna operacija. Zdaj so vsi v vesolju vedeli, da ta planet ni za pojest. Poleg tega pa je zagotovo še strupen in zato se ga je treba na daleč izogibati. Vendar je kmalu za Brunderjem prispel še nekdo......
