Eko kralj
Avtor: Mojiceja Podgoršek
In tako se je zgodilo. Tisti, ki so živeli na vasi, so odšli v mesto. In tisti, ki so živeli v mestu, so odšli na vas. Toda kmalu se tisti, ki so prej živeli na vasi, v mestu niso znašli. Kajti tam ni bilo krav in ovac. Pa tudi polj in travnikov ne, ki so jih znali obdelovati. Niso vedeli, kako naj se lotijo oblek, igrač in obutve, kaj šele pohištva. Trudili so se, poskušali in se učili.
Tudi meščanom se na vasi ni kaj bolje godilo. Pšenico, koruzo, krompir in zelenjavo so pridelovali kakor so vedeli in znali. Trudili so se, poskušali in se učili. V tistem letu je bilo pridelka komaj dovolj, da so preživeli. Vsega jim je začelo primanjkovati, zato so se vaščani hoteli vrniti na vas in meščani nazaj v mesto.
Toda Eko kralj je vztrajal pri svojem. Meščanom ni dovolil, da se vrnejo v mesto in vaščanom ni dovolil, da se vrnejo na vas. Tako so meščani postali vaščani, vaščani pa meščani.
»Če se vrnete, bo vse ostalo, kot je bilo,« je strogo dejal. »Po mojem kraljevem ukazu se boste še naprej trudili in se vsak dan kaj novega naučili.« Potem je trikrat udaril s kladivcem, kar je pomenilo, da se bo vse, kar je povedal, še naprej godilo.
