Avtor: Primož Suhodolčan
Nekoč je bil en zdravnik. To ni bil navaden zdravnik, ta zdravnik je bil nekaj posebnega. Ime mu je bilo Miha.
Vendar ni bil nek navaden Miha, to je bil doktor Miha. Nekaj posebnega je bil zato, ker je znal ozdraviti tudi najbolj nenavadne bolezni. Za rože je zmešal takšen sirup, po katerem nikdar več niso bile prehlajene. Staro omaro je za vedno rešil hudega kašlja, preprogo pa je polil s takšnim cepivom, da je bila do konca življenja varna pred ošpicami. Zelo ponosen je bil tudi na mazilo, po katerem levi čevelj nikoli več ni dobil ožuljkov. Še več! Ko je čevelj uporabil to mazilo, je njegova koža postala mehka in gladka kot toplo maslo. Najbolj pa se je doktor Miha izkazal, kadar je zdravil živali. Umazane Pujse je pripravil do tega, da so en dva tri shujšali. Pravzaprav je bila rešitev zelo preprosta. Samo umili so se in že so bili pol lažji. So se pa našli takšni, ki so trdili, da mu pri neumnih Kozah ne bo uspelo. Hehe, pa mu je! Tudi najbolj neumne Koze so po njegovem zdravljenju znale poštevanko od ena do ena. Štoraste Slone je naučil, kako se popije čaj, ne da bi skodelica pri tem padla na tla. Res pa je tudi, da mu včasih ni šlo vse gladko. Nekega dne je na pregled prišel Bik, ki je vedno rinil z glavo skozi zid. Doktor Miha mu je svetoval, naj na tablo stokrat napiše: Najprej se potrka, potem se vstopi! Čeprav je bil trda buča, ga je Bik vseeno ubogal. Ko je končal, je potrkal in vstopil … skozi zid. No, nekega drugega večera pa je k njemu prišel popolnoma obupan Osel.